O svetovni in večkulturni metropoli Dunaj je bilo napisanih že veliko turističnih vodnikov. Najnovejša publikacija v seriji »Wiener Impressionen – Dunajske impresije«, ki jo izdaja Ljudsko izobraževalna ustanova Wiener Volkshochschulen, je posvečena sledovom slovenske zgodovine na Dunaju.

Za avtorja je ustanova pridobila dva mlada absolventa dunajske univerze – slavistko Julijo Schellander in socialnega antropologa Milana Obida; oba pripadnika slovenske narodne skupnosti sta maturirala na Slovenski gimnaziji v Celovcu.

Znanost, glasba, literatura, arhitektura

Knjiga, ki je popestrena s fotografskimi posnetki, je zgrajena po dunajskih okrajih in ne kronološko. Potovanje po sledovih znamenitih Slovencev se prične v 1. okraju pri stolnici sv. Štefana, kjer je deloval v 16. stoletju znameniti dunajski škof in dvorni kapelnik Jurij Slatkonja iz Ljubljane, in se konča v 23. okraju, kjer je ulica poimenvana po slovenskem muzikologu in umetnostnem zgodovinarju Josipu Mantuaniju.

Pomembno vlogo je imela dunajska univerza od njene ustanovitve leta 1365 do začetka 20. stoletja, saj je bila nad 500 let univerzitetno središče za Slovence. Zato ni naključje, da je bil eden izmed prvih rektorjev Nicolaus de Gretz in Stiria inferior (s spodnje dvojezične Štajerske).

Na Dunaju so delovali slovenska reformatorja Primož Trubar in Adam Bohorič, znana slavista Fran Miklošič in Jernej Kopitar, fizik Jožef Stefan iz Celovca, botaničarka Angela Piskernik iz Železne Kaple, arhitekti Jože Plečnik, Maks Fabiani in še živeči Boris Podrecca.

Zelo privlačen je bil Dunaj za časa Avstro-Ogrske monarhije tudi za slovenske intelektualce in besedne ustvarjalce. France Prešeren je nekaj let živel na Dunaju, prav tako Ivan Cankar, nekaj manj pa Josip Jurčič, Fran Levstik in Prežihov Voranc.

V knjigi, ki obsega 125 strani, avtorja predstavita tudi slovenske ustanove, med njimi Klub slovenskih študentov in študentk, Slovenski znanstveni inštitut, študentski dom in hotel Korotan idr.