Dušan Šarotar je pisatelj tiste generacije, ki se je pojavila ob koncu devetdesetih let preteklega stoletja, prelomila s tradicijo tedaj uveljavljenih, ob osamosvojitvi Slovenije prekaljenih in posledično državotvornih avtorjev ter vnesla novega, svežega duha.

Po obdobju postmodernizma se je v Sloveniji začela pojavljati minimalistična, realistična proza, ki je teme črpala iz življenja barov, predvsem ljubljanskih, dogajanja v nočnih spalnicah in na ulicah. Pisanje, nemalokrat v jeziku ulice, je prevevala močna samoironija, in tudi precejšnja mera cinizma mu ni bila tuja. Ustvarjalci te generacije so se zbirali predvsem okoli Študentske založbe, pri kateri je tedaj Šarotar bil urednik. A sam je leta 1999 izdal roman Potapljanje na dah, ki se je povsem razlikoval od duha tistega časa. Dogajanje poteka skorajda izključno v samem junaku, na redko poseljenem otoku sredi Jadranskega morja. Meje med sanjami in resničnostjo ter med zunanjim in notranjim dogajanjem so zabrisane, piše literarna kritičarka Jelka Ciglenečki, pomeni se kopičijo, simboli prepletajo, pomembnejši od dialogov postajajo sanjski prizori.

Jelka Ciglenečki pri tem ugotavlja, da je za Šarotarjevo prozo značilna popolna odsotnost cinizma. Pisatelj daje vedno prednost ranljivi, pogosto boleči razprtosti k brezmejnemu pred tolažilnimi zgodbami. Temu temeljemu razpoloženju je Šarotar ostal zvest tudi v kasnejših delih. Med njimi posebej izstopa roman Biljard v Dobrayu, ki zariše usodo pisateljevega deda, judovskega trgovca iz Murske Sobote ob vrnitvi v domače mesto, potem ko je čudežno preživel nacistično koncentracijsko taborišče, hkrati pa prikaže tudi norost, ki zajame Soboto tik pred zadnjo bitko za mesto ob koncu druge svetovne vojne. Šarotar je s tem romanom, ki je bil leta 2008 nominiram za nagrado Kresnik za najboljši slovenski roman leta, literarno zajel usodo prekmurskih Judov v holokavstu in je s tem eden redkih izvirnih slovenskih avtorjev, ki se je sploh lotil te teme.

Holokavst nad Judi je tudi tema Šarotarjeve najnovejše knjige z naslovom Nostalgija, ki je izšla pri murskosoboški založbi franc-franc. V njej so zbrane štiri novele, ki prepletajo sodobnost s preteklostjo, resničnosti s sanjami. Naslov Nostalgija pa ne pomeni iskanja utehe v minulem ali žalovanja za preteklim, pravi Dušan Šarotar.

O zbirki štirih novel Dušana Šarotarja z naslovom Nostalgija je literarna kritičarka Jelka Ciglenečki v izčrpni spremni besedi zapisala, da se »zdi, da je po globini umetniškega sporočila in po izklesanosti jezika vrhunec pisateljevega ustvarjanja, vsekakor pa nekaj zelo posebnega v času, ko pisatelji pogosto želijo zadovoljiti bralske zahteve z mešanjem visoke in žanrske literature in z nazornim realističnim slogom. Nostalgija je knjiga za skladkokusce, za tiste, ki bodo nekatere stavke še dolgo počasi topili v ustih kot čokoladne bonbone,« pravi torej Jelka Ciglenečki. Nostalgija Dušana Šarotarja je izšla v založbi franc-franc.