Poslanec zelenih, dr. Zinggl, je dne 10.12.2010 stavil zveznemu kanclerju Faymannu vprašanje v zvezi z dvojezičnimi tablami. Tretjega februarja 2011 je zvezni kancler odgovoril, gre za parlamentarno vprašanje št. 7102/j, če si ga kdo hoče ogledati na spletni strani parlamenta.

Nobenemu nočem jemati optimizma glede pogajanj, ki so se pravkar začela. Kljub temu daje odgovor zveznega kanclerja misliti. Najprej je Zinggl kanclerja spraševal, s kom se državni sekretar Ostermayer sploh pogovarja. Odgovor ni presenetljiv, to so slovenske organizacije, koroške stranke, bolj zanimivo je že, da je to tudi ambasador Republike Slovenije in pristojni državni sekretar v Sloveniji, torej gospod Jesih, končno pa se gospod Ostermayer še pogovarja z domovinskimi organizacijami, navedeni so Heimatdienst, Abwehrkämpferbund in Ulrichsberggemeinschaft. Kakšno vlogo naj v zvezi s tem igra Ulrichsberggemeinschaft, pri kateri je bližina do organizacij, ki so v Avstriji prepovedane najbolj očitna, mi naj lepo prosim kdo pojasni.

Kar se tiče pogovorov s predstavniki Republike Slovenije, je seveda lepo, da so zraven, vendar bi po mojem mnenju o tem morala biti seznanjena tudi javnost v Republiki Sloveniji, predvsem tudi zato, ker bi Slovenija morala dati odgovor glede nasledstva v Avstrijsko državno pogodbo, če gre pri tem za uradne pogovore in ne samo za vljudnostni obisk.

Nadalje je Zinggl spraševal, kako pride Ostermayer do mnenja, da je treba najti rešitev med 141 in 163 dvojezičnih tabel. Odgovor spet ni presenetljiv, ampak kljub temu zgovoren. Faymann kratkomalo pove, da je ena številka Schüsselov predlog in druga številka Gusenbauerjev predlog in pika. Da imamo medtem cel kup odločitev ustavnega sodišča, ki se ne najdejo niti v enem, niti v drugem predlogu, gospodu zveznemu kanclerju niti omembe ni vredno. Mislim, da bi na tej točki bilo potrebno jasno povedati, da za Slovence nobena rešitev, ki ne upošteva odločb ustavnega sodišča, ne more priti v upoštev.

Na vprašanje, koliko dvojezičnih tabel bi bilo treba po judikaturi ustavnega sodišča postaviti in kateri kraji v številu 141 do 163 naj ne bi bili zajeti, zvezni kancler ni odgovoril. Povedal je samo, da je to razvidno iz pravosodja ustavnega sodišča in da tečejo pogovori.

Alarmanten pa je odgovor zveznega kanclerja na zadnje vprašanje. Poslanec Zinggl je kanclerja vprašal, če ne bi bilo protiustavno, če ne bi upoštevali vseh krajev, ki imajo nad 10 % slovenskega prebivalstva in če imajo dejansko namen, take kraje upoštevati samo v občinah z nad 15 % slovenskega prebivalstva. Odgovor zveznega kanclerja je kratek in jasen: »Wie Staatssekretär Dr. Josef Ostermayer festgehalten hat, wird eine Regelung im Verfassungsrang angestrebt, bei der sich diese Fragen nicht mehr stellen.«
Po domače povedano, zvezni kancler pravi: zadevo bomo uredili v ustavnem rangu, zato nas niti malo ne briga, kaj pravi ustavno sodišče. Vsebina in tudi arogantni ton odgovora sta nesprejemljiva, sploh če pomislimo, da zvezni kancler odgovarja poslancu na tisti dan, ko so se na koroškem tudi začela pogajanja s Slovenci. Mislim, da bi bilo treba takšen odgovor zveznega kanclerja javno in jasno zavrniti. Kdo se je že domenil, da bo ustavni zakon? Od kod si jemlje zvezni kancler pravico povedati, da vsebina zakona ni važna, ker bo itak sklenjen v ustavnem rangu? Zakaj neki diskutiramo že deset let, če potem dobimo od gospoda Faymanna take odgovore? Tako se pogajanja ne morejo voditi.

Da s kritiko ne bomo enostranski, pa poglejmo še čez Karavanke. Tam je SDS te dni napovedala, da bo v kratkem objavila dokumente, ki bi naj dokazovali, da je predsednik Türk bil svojčas seznanjen z atentati na Koroškem. Timing je perfekten: ko se na Koroškem začnejo pogajanja o dvojezični topografiji, gospod Janša nima kaj drugega v glavi, kot skrbeti za municijo za tiste sile na Koroškem, ki so doslej vedno preprečevale rešitev v smislu pravne države. Ni čuda, da se je gospod Scheuch na naznanila Janševe stranke takoj oglasil. Celo Heimatdienstu je to odveč, podpredsednik Heimatdiensta se je oglasil v pismu bralcev, da naj ne motijo obetavnih pogajanj s pogrevanjem starih zgodb. V odnosu do Slovenije koroški Slovenci že od samostojnosti naprej zahtevamo, naj ima do zamejstva lepo prosim državniški odnos in da stranke naj ne skušajo na račun zamejstva služiti notranjepolitičnega drobiža.

Za gospoda Janšo so te naše želje očitno bob ob steno. Morda si hoče prislužiti zlato odličje za zasluge za deželo Koroško, katerega mu bi podelil gospod Scheuch, drugače si tega njegovega zadržanja ne morem razlagati.