Medtem, ko berete ta prispevek, poteka prva runda pogajanj med predstavniki zveze, dežele in koroških Slovencev o morebitni rešitvi vprašanja dvojezičnih topografskih napisov na Koroškem. Jasno torej, da še ničesar ni možno pokomentirati.

Da zadeva ne zanima samo Korošcev in da ima nekoliko širše razsežnosti, kot morda misli kak južnokoroški župan, pa dokazuje dogajanje dne 26.1.2011 v Ženevi. Tam je potekalo zborovanje delovne skupine za univerzalni periodični pregled Avstrije generalne skupščine organizacije Združenih narodov, torej svetovne organizacije. Nasplošno so pregledali stanje človekovih pravic v Avstriji, Avstrijo je zastopala 36-članska delegacija pod vodstvom zunanjega ministra Spindeleggerja. V razpravi so sodelovale delegacije iz 54-ih držav, pričemer je bilo izrečenih 97 ugotovitev in priporočil Avstriji. Takoj na drugem mestu – po priporočilih, da je treba ojačiti pomujanja proti ksenofobiji, pa pridejo priporočila, da naj Avstrija uresniči razsodbe Ustavnega sodišča glede koroških Slovencev. Konkretno je bilo podpisano, da je bila Avstrija pozvana za ojačitev pomujanj za zaščito in pospeševanje pravic slovenske in ostalih avtohtonih narodnih manjšin v Avstriji. Glede dvojezičnih topografskih napisov na Koroškem je bila Avstrija pozvana k popolni uresničitvi avstrijskih dolžnosti iz državne pogodbe iz leta 1955. Avstrija pa je povedala, da tečejo konstruktivna pogajanja in da išče ustrezno rešitev.

Pri tem je vsekakor zanimivo pregledati, kdo se je na to temo oglasil. To namreč ni bila samo Slovenija. Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske je Avstrijo pozvalo, naj uresniči razsodbo Ustavnega sodišča o slovenski manjšini iz leta 2001. Švedska se je izrazila zaskrbljeno, da agitacija proti narodnim manjšinam v avstrijski politiki očitno ni nič nenavadnega. Združene države Amerike so zahtevale uresničitev razsodb Ustavnega sodišča o uporabi slovenskega jezika na Koroškem. Kanada je zahtevala sistematično ureditev in uresničitev določb iz Državne pogodbe in odločb Ustavnega sodišča. Namibija je zahtevala ojačitev pomujanj glede odnosa do narodnih manjšin.

Seveda pa se je najbolj konkretno oglasila Slovenija. Izrazila je zaskrbljenost zaradi upadanja števila slovenskogovorečega prebivalstva na Koroškem in ugotavljala, da določila tako Državne pogodbe iz St. Germaina kot tudi Avstrijske državne pogodbe niso uresničene in še vedno niso uresničene razsodbe Ustavnega sodišča. Zahtevala je, naj se takoj podvzamejo koraki za uresničitev tako odločb o topografiji kot tudi glede uradnega jezika, naj se dosledno spoštujejo določila obeh državnih pogodb, da je treba znatno povištati finančno pospeševanje slovenske manjšine, najmanj pa izenačiti inflacijo od leta 1995 naprej, končno pa da je treba pričeti z enakopravnim financiranjem slovenske glasbene šole.

Omembe vredna pa je tudi reakcija Avstrije na vsa ta priporočila. Z ugotovitvami glede odločb Ustavnega sodišča o topografiji in uradnega jezika se je Avstrija namreč strinjala in obljubila, da bo zadeve uredila. Glede financ in glasbene šole pa so zaprosili za čas, da bojo zavzeli stališče do junija.

Mislim, da bi bilo treba to dogajanje pred Združenimi narodi nekoliko obširneje predstaviti javnosti, zlasti v koroških medijih. Morda se bo potem ta ali oni župan ali društveni funkcionar začel zavedati, da to nikakor ni vprašanje, kjer se je treba ozirati na počutje in populistične želje iz province, temveč da je dejansko postalo vprašanje, kjer gre za mednarodni ugled Avstrije.