Tomaž Pengov, kantavtor ali samospevec, kot sam raje pravi, je v svojih več ko štirih desetletjih ustvarjanja izdal štiri samostojne plošče ter dvojno s posnetkom koncerta v ljubljanskih Križankah. Njegov opus po količini torej ni velik, kot sicer enako velja tudi pri Francetu Prešernu. Je pa Tomaž Pengov glasbenik, pesnik in skladatelj, ki je vse to, kar je naredil, naredil vrhunsko.

To dokazuje tudi knjiga Drevo in zvezda, ki je izšla pri založbi Sanje. V njej so zbrane izbrane pesmi Tomaža Pengova, ki jih dopolnjuje dnevniški zapisi z njegovega potovanja leta 1968 ter zgoščenka z doslej neobjavljanimi pesmimi, instrumentalnimi skladbami ter besedili, ki jih Tomaž Pengov bere sam. Pri tem se Pengov izkaže kot izvrsten interpret svoje lirike tudi tedaj, kadar je ne poje. Dragocen ključ za dojemanje njegovega bistva pa so dnevniški zapisi, napisani v do potankosti izrisanem liričnem slogu.

V poglobljeni spremni besedi pesnik in Prešernov nagrajenec Milan Dekleva piše, da sta poezija in glasba Tomaža Pengova obred, Pengov sam pa zamišljeni iskalec minule skladnosti. Je popotnik, ki ne išče asfaltnih cest do prestolnic, ampak prašne kolovoze do pozabljenih in zapuščenih krajev. Njegove pesmi nas opozarjajo na zatočišča duha, vere in mita, ki smo jh razrušili ali zapustili. Tomaž Pengov je tako pevec magičnega eksistencializma, med drugim v spremni besedi še piše Milan Dekleva.

Knjiga Tomaža Pengova Drevo in zvezda prinaša predvsem njegova besedila, ki niso vredna samo poslušanja, temveč se dotaknejo tudi svojega bralca. Glasba z dodane plošče daje, kot pravi Pengov sam, atmosfero za branje. Ali pa je, kot na primer uvodna pesem Karkol, pesniška atmosfera sama.

Doslej neobjavljena pesem Karkol je izšla na spremni zgoščenki knjige Drevo in zvezda Tomaža Pengova. V njej so zbrana Pengovova izbrana besedila njegovih pesmi, dnevniški zapisi, ter kot posebna dodana vrednost spremna beseda Milana Dekleve. Knjiga Tomaža Pengova Drevo in zvezda je izšla v založbi Sanje.