Imamo novo razsodbo ustavnega sodišča o dvojezični topografiji. V skupno 14-ih postopkih je šlo za 12 različnih krajev, za vseh 12 krajev je ustavno sodišče odločilo, da morajo dobiti dvojezične napise. Konkretno so to Železna Kapla, Žitara vas, Libuče, Šent Primož, Gluhi les, Dobrla vas, Goslna vas, Lovanke, Mokrije, Kazaze, Breg in Ločilo.

Vsega skupaj je ustavno sodišče medtem že za 22 različnih krajev odločilo, da morajo imeti dvojezične napise. Postopkov pa je bilo medtem v zadevi dvojezične topografije pred ustavnim sodiščem, če nisem katerega pozabil, že 42.

Da ne boste rekli, nič novega, že 10 let vedno spet ista igra, Vas smem opozoriti na nekatere točke, ki so dejansko nove:

- Prvič je ustavno sodišče razveljavilo celotno uredbo o dvojezični topografiji. V prejšnjih postopkih to ni bilo tako. Ko je šlo za Škocjan, so razveljavili samo tisti del, ki se tiče okraja Velikovec. V odločbah kasneje pa so vedno odločali samo, da je bila ureditev protiustavna do 30. junija 2006 – to je tisti datum, ko je začela veljati nova uredba, za katero sta se domenila Schüssel in Haider. Sedaj je ravno ta uredba v celoti razveljavljena. Če vlada do 30. septembra 2011 ne bo sklenila kaj novega, bo po celem dvojezičnem ozemlju veljal neposredno člen 7. državne pogodbe v interpretaciji ustavnega sodišča. To bi pomenilo, da mora od 1. oktobra 2011 naprej v vseh krajih, ki imajo 10 % slovenskega prebivalstva, biti dvojezičen napis, če ga ni, je samo enojezičen napis neveljaven z vsemi posledicami. Takega časovnega pritiska za celotno ureditev doslej avstrijska zvezna vlada v vseh 10 letih še ni imela.

- Novo je tudi, da je ustavno sodišče izredno zapisalo, da dvojni filter v smislu, da mora biti dan določen delež slovenskega prebivalstva na občinski ravni in samo pod tem pogojem se je treba baviti s posameznimi kraji, ni dopusten. To je zelo važno pojasnilo. Schüssel/Haiderjev predlog iz leta 2006 predvideval filter 15 % na občinski ravni in šele potem se obravnavajo posamezni kraji, ki imajo 10 % slovenskega prebivalstva. Tudi aktualno je Koroška deželna vlada še decembra lani soglasno sprejela stališče, da naj bojo dvojezični napisi samo v krajih, ki ležijo v občinah, kjer ima občina nad 10 % slovenskega prebivalstva. S tem bi izključili celotno Ziljo, večino Roža in tudi podjunske občine kot Dobrla vas ali Galicija. Ustavno sodišče sedaj pojasnjuje, da tako ne gre, treba je upoštevati vsak kraj, ki ima zadosten delež slovenskega prebivalstva, tudi če leži v občini z zelo nizkim deležem slovenskega prebivalstva, kot npr. Ločilo v občini Podklošter.

- Za naše pogajalce je nova razsodba velika olajšava. Župani iz Žitare vasi, Dobrle vasi in Škocjana se ja krčevito branijo dvojezičnih napisov. Na te župane se slovenski pogajalci sedaj kratko malo ne morejo več ozirati. Ustavno sodišče je za Dobrlo vas in Žitaro vas sedaj že drugič ugotovilo, da morajo tukaj biti dvojezični napisi, to stališče je torej pravno tako zabetonirano, da nihče ne more mimo njega. Če kdo koli misli najti rešitev brez teh krajev, potem je ta rešitev lahko samo brez pristanka slovenskih zastopnikov in torej čez naše glave, kar pa si Avstrija ne more privoščiti. Gospodje Strauß, Krainz in Wedenig lahko torej kot kakšni jezen škrat skačejo gor in dol, stvaj je odločena.

Toliko k pravnim izsledkom nove razsodbe. Če bi nekdo prebiral samo koroško časopisje, pa bi seveda moral dobiti drugačen vtis. Kleine Zeitung na veliko naslavlja, da je ustavno sodišče planilo v tekoča pogajanja. Kot da bi ustavno sodišče storilo nekaj nedostojnega, nedopustnega, se slabo obnašalo. Nadalje Kleine Zeitung piše, da se pogajalci naj ne pustijo motiti od novih odločitev ustavnega sodišča. Ja kje pa smo? O čem pa se pogajajo, če ne o uresničitvi razsodb ustavnega sodišča? Ali za pogajalce ne velja pravna država? Tista Kleine Zeitung, ki tako zavzeto pridiga, da mora končno priti do neke dokončne rešitve v vprašanju dvojezičnih tabel je sama tista, ki skrbi zato, da rešitve še ni. Namreč s tem, da v vseh 10-ih letih niti enkrat ni bila v stanu korektno poročati, zakaj pravzaprav gre in še sedaj, po 30 krat potrjeni jasni liniji ustavnega sodišča meni, da bi rešitev lahko bila takšna, kot se jo predstavlja Kleine Zeitung in ne takšna, kot jo predvideva ustava.

To držo nadigra samo še škocjanski občinski svet. Čeprav niso pristojni niti toliko, kolikor je črnega za nohtom, so včeraj sklenili, da akceptirajo samo dvojezične table v krajih z nad 20 % slovenskega prebivalstva, na kažipotih pa sploh ne. Prejšnji teden škandalozen sklep v Bistrici nad Pliberkom, ta teden v Škocjanu. Takozvana nonsesna skupina je javnosti leta dolgo trosila pesek v oči, da se je na Koroškem kaj spremenilo. Občinski sveti kažejo, da je vse še vedno tako, kot je bilo pred 40-imi in več leti.