Dvo- in večjezičnost v družinah ni nekaj novega. Že vedno je bila raznolikost, multikulturnost in večjezičnost nekaj naravnega, samoumevnega in navadnega v vseh svetovnih družbah.

Pavel Zablatnik, Martina Piko-Rustia, Anton Rosenzopf-Jank in Vladimir Wakounig (z leve)

Z nastankom in razvojem nacionalnih državnih tvorb, skupnosti  v 19. stoletju, nacionalizma, šovinizma in rasizma v prvi polovici 20. stoletja in viškom tega razvoja v  nacifašizmu in zatiranju narodov, dobivata multikulturnost in večjezičnost danes spet na pomenu. Danes je več kot 60 odstotkov svetovnega prebivalstva  dvo- in večjezičnih. Število dvo- in večjezičnih družin (partnerstev) narašča iz leta v leto. Vzrok zato je večja mobilnost, imigracija, mešani zakoni in partnerstva, premagovanje nacionalne države, nastanek Evropske unije idr.

Leta 2008 so starši v Celovcu ustanovili pobudo »Dvo- in večjezičnost v družin«, katere namen je približati družine in v pogovorih spodbuditi k spoštljivemu odnosu do lastnega jezika in jezikov drugih. Nositelji te iniciative so številni starši, avtorji brošure »12 spodbud za sožitje v družini« pa so Martina Piko-Rustia, Anton Rosenzopf-Jank, Vladimir Wakounog in Pavel Zablatnik.

Dvojezična brošura obsega 35 strani in vsebuje spodbude, misli za dvojezično vzgojo v družini. Poglavja segajo od spoznavanja partnerja, izbira imena za otroka, doraščanje v dvo- in večjezičnem družbenem okolju, vpliv medijev na otrokov razvoj, vsakdanji in praznični rituali, govor narečja, reševanje konfliktov, misli za dobro voljo idr.

Avtoji brošure so si enotni, da osnovo za znanje jezika posreduje v prvi vrsti družina, šola pa lahko samo nadgradi znanje jezika. Ravnanje z jeziki v dvo- in večjezični družbi je poseben izziv, včasih tudi poln konfliktov, ki od vseh zahteva odprtost, potrpljenje, toleranco in kulturno držo. Kajti bogastvo družbe in človeštva je v jezikovni in kulturni raznolikosti. Tega se dejansko zaveda vedno več ljudi tudi na Koroškem.