Komentar Andreja Olipa, podpredsednika Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK). To je naslednji komentar iz serije komentarjev naših poslušalcev v zvezi z zadnjim razpletom pogajanj za dvojezične krajevne napise na Koroškem.

S to rešitvijo, ki bi naj bila kompromis, sploh nisem zadovoljen. Čeprav mi je relativno vseeno, če je zdaj nekaj tabel več ali manj. Jezi me predvsem dejstvo, da so bila pogajanja neiskrena, ponižujoča in navidezna.

Imam članek, katerega je Inzko včeraj imel pri ZIB2. In prav ta razkrinka vsa pogajanja zadnjih petih mesecev kot farso. Po neštetih porazih in kompromisih, ki so jih koroški Slovenci morali prebaviti zadnja desetletja, je zame prav zadnji dogovor najhujši, ker ga tudi sam aktivno doživljam. Doživljam medije, ki nimajo najmanjšega čuta in celo tematiko vidijo kot neko pusto stvar, katere se je treba znebit.

Ne razumejo, da problem niso table, temveč da je naš problem ravnanje dežele Koroške in republike Avstrije z nami. Barantamo za neke table, kot bi kupovali džezve v bazarju sredi Marakeša. Samo to dejstvo je že poniževanje. Izsiljuje se, odštevajo se table za majhne vasice in izvaja se pritisk na zastopnike narodne skupnosti. Kje je tukaj čut za pravico, katerega imajo mediji takoj, ko se gre za Libijo, Iran, ali pa jes vem kaj…