Komentar zvezne govornice avstrijskega Liberalnega foruma. Komentar je prvi iz serije komentarjev naših poslušalcev v zvezi z zadnjim razpletom pogajanj za dvojezične krajevne napise na Koroškem.

Shakespeare je uporabljaj frazo »se je obrnil črv« v smislu, da se je nekdo, pa naj bo še tako majhen, ki je vedno bil šibek in poslušen, začel obnašati bolj samozavestno in prevzel nadzor nad situacijo po dolgem času zatiranja.

Veliko je že bilo povedano in napisano o ideji pravne države, o principu »pacta sunt servanda« in o tem, kako se pravzaprav naj pogaja večina z manjšino. Rezultat vseh teh premišljanj je ta, da so čisto vsa znana načela bila zavestno ignorirana v zvezi s kompromisom, ki je bil sklenjen 1. aprila tega leta.

Dejstvo je, da se je Koroška že zdavnaj in zgleda sedaj tudi Avstrija, v celoti zarotila proti slovenski manjšini. Na Koroškem vlada tolpa oseb, ki pojmov »demokracija« ali »pravna država« niti ne znajo črkovati, kaj šele, da bi razumeli kaj ti pojmi vsebujejo. Sem tudi globoko prepričana, da vrednot, ki so povezane z vsem tem, enostavno nočejo živeti, ker so se odločili, da si uredijo družbo in deželo po svoje. Legitimacijo zato imajo baje na podlagi volilnega rezultata zadnjih deželnozborskih volitev.

Kot pripadnica slovenske manjšine in navadna državljanka sem globoko šokirana nad pristopom večinskega naroda, tako do problematike dvojezične topografije, kot tudi do manjšine nasplošno. Ker sem imela čast in priložnost delati kot generalna politična tajnica Narodnega sveta pa vem, kaj pomeni delati manjšinsko politiko na Koroškem. In to je bilo vse kaj drugega kot zabavno.

To je moralo ugotoviti tudi sedanje vodstvo Narodnega sveta, ki je mimogrede in čisto jasno povedano, edina krovna organizacija, ki se jasno in pokončno zavzema za pravice narodne skupnosti. Obema drugima organizacijama to iz lastnih izkušnjah odrekam.

Manjšina se nahaja v globoki krizi. To je slaba novica. Dobra novica pa je ta, da ima vsaka kriza potencial za preobrat. In to šanso mora manjšina zase uporabiti.

Mladina se naj postavi na noge in zahteva vse to, kar starejša generacija nima več moči zahtevati. Uresničitev naših pravic. Sedaj imamo možnost, da začuti vsaka koroška Slovenka in vsak koroški Slovenec, kakšen potencial ima v sebi in kaj lahko naredi s to svojo močjo. Vedno so posamezniki tisti, ki spremenijo potek zgodovine in privedejo do preobrata.

Že dolgo ne gre pri teh pogajanjih zato, koliko dvojezičnih krajevnih napisov nam bo deželna vlada ali zvezna vlada blagovolila dati. Mi imamo pravice in uresničitev teh pravic si bomo izborili. Imamo pravico do slovenskega pouka v šolah, kjer se dijakinje in dijaki dejansko nekaj naučijo. Imamo pravico do slovenskega jezika na uradih. Imamo pravico do slovenščine na sodiščih. Imamo pravico do tega, da postane slovenščina viden del javne Koroške!

Dosti je! Ta dežela potrebuje nov pogum, potrebujemo alternative. Končno moramo spet pridobiti samospoštovanje.