Komentar Mateja Zenza, študenta prava na Dunaju, ki je že vrsto let aktiven v mladinskih organizacijah na Koroškem in na Dunaju. To je naslednji komentar iz serije komentarjev naših poslušalcev v zvezi z zadnjim razpletom pogajanj za dvojezične krajevne napise na Koroškem.

Slovenski pogajalci si niso enotni pri oceni trenutnega kompromisa. Medtem ko so eni že dan navrh spet skeptični, ga drugi zagovarjajo. Vsi pa trdijo, da so privolili pod močnim, lahko bi rekli izsiljevalskim pritiskom na podlagi financiranja manjšine.

Ne glede na to, ali je kompromis vsebinsko sprejemljiv ali ne, je že način njegovega nastajanja vzrok za zavračanje le tega. Posebej pretresljivo pa je zame postopanje Faymannovega pogajalca Ostermayerja in zvezne SPÖ.

Samoimenovani “mediator” je od vsega začetka nastopal kot strankersko opredeljena marioneta na strani FPK. Njegova naloga: čim manj tabel! Očitno se tudi zvezna SPÖ giblje v duhu njenih ksenofobnih in malodušnih županov z juga Koroške.

Sprašujem se, ali na Dunaju dejansko poslušajo zastarela in nacionalna mnenja koroških “socialdemokratov” ali pa so v ozadju vsega tega drugačni cilji? Tako ali tako je to dokaz za nenehen propad socialne demokracije in s tem povezana izguba njenih vrednot.

Očitno niti Zvezi slovenskih organizacij ni uspelo uveljaviti pogosto poudarjenih “odličnih stikov” do Faymannove stranke. Gnil kompromis v vseh pogledih, pri katerem stojimo Slovenci s hrbtom ob steni, saj med 17,5% in 15% ni veliko tabel. V javnosti propada razumevanje za našo pozicijo, kajti zavrnitev kompromisa zaradi 7 ali 8 tabel ne razume nihče v Avstriji.

Kje je torej zahteva po 273 tablah? Zakaj so naši pogajalci zapustili skupni papir na podlagi pravosodja? Ostermayerjevo geslo “Treff ma uns in da mittn” bi med 141 (Dörfler in Ostermayer) in 273 vsaj pomenilo okoli 210 tabel! Pogajanja so eno, izsljevalsko-ponižajoči diktat drugo. Vprašanje je le, če smo si prvo sploh lahko kdaj pričakovali… Za študenta prave prav zanimiva poučna ura ustavne in demokratične resničnosti.