Komentar Sebastjana Trampuscha, nekdanjega predsednika Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem (KSŠŠK), ki je eden najbolj zaslužnih ljudi za odprtje novih klubskih prostorov za mladino v središču Celovca. To je nadaljevanje serije komentarjev naših poslušalcev v zvezi z zadnjim razpletom pogajanj za dvojezične krajevne napise na Koroškem.

Po dolgih pogajanjih nam je v petek od avstrijsko koroške politike in s privolitvijo naših zastopniških organizacij bil predstavljen kompromis. Kompromis je v slovarju definiran kot „sporazum, pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah“.

Kompromis, ki po vpisu zakona v ustavno pravo pomeni 169 tabel – verjetno tudi kakih par manj, saj se je iz informiranih krogov iz okolice pogajanj že slišalo novo čudežno sredstvo koroške politike s katero hočejo preprečiti postavitev vseh tabel – “Streusiedlung”, razusta naselja – da v krajih z manj kot 30 prebivalcev naj ne bi bilo tabel je itak že prej bilo znano.

Samo 3 dni poprej pa je ustavno sodišče ugotovilo, da je v nadalnjih 12 krajih treba postavit dvojezične table Skupno bi to bilo sedaj 114 krajev v katerih bodo od septembra naprej stale table oz. naj bi stale. Ustavno sodišče je tako s svojim ravnanjem določilo “pravni kompromis” po katerem ugotavlja da je v teh občinah z nad 10%-deležom prebivalcev, ki so pri ljudskem štetju nakrižali slovenščino kot pogovorni jezik, treba postaviti dvojezične table.

Tudi zastopniške organizacije so skupno zahtevale rešitev na tej pravni podlagi. Na koncu pa smo izvedli za 17,5%-rešitev. Ostane vprašanje, kakšen popust v zahtevah obeh strani predstavlja “sedemnajstinpolprocenten dogovor”. Vsakdo,  ki zna malo šteti, vidi da proventno število ni niti sredina pravnega kompromisa (10%) in zahtev koroške strani (20%), temveč nek kompromis s kompromisom. Če interpretiramo določbe člena 7 državne pogodbe kot določbe, ki spoštujejo manjšino in jo hočejo sčitit, potem lahko 3 odstavek člena 7,

„V upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Štajerske s slovenskim, hrvaškim ali mešanim prebivalstvom je  slovenski ali hrvaški jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih okrajih bodo označbe in napisi topografskega značaja prav tako v slovenščini ali hrvaščini kakor v nemščini.“

samo interpretiramo tako, da se table naj postavijo v vseh krajih, kjer živijo Slovenci, neglede na število – če bi avtorji razmišljali drugače, bi verjetno zapisali kako število. Veljal naj bi torej teritorialni princip, ki je bil podlaga za ureditev dvojezičnega šolstva od leta 1945 do 1958. Dobro, če vzamemo torej člen 7 kot izhodišče (0%) in zahteve koroške politike (20%) je potem „politični kompromis“ na istem kot „pravni kompromis“ pri 10%. Teh 273 tabel oz. par manj, če odštejemo kraje pod 30 prebivalcev in kako razsuto naselje, je edinole število, ki si je zaslužilo biti poimenovano kot kompromis – kot sporazum pri katerem vsaka od nasprotujočih si strani delno popusti pri svojih zahtevah.

Ko smo teh 17,5 končno identificirali kot vse drugo kot kompromis se vprašam kaj je to število potem – kritiki tega števila ga poimenujejo kot diktat – slovar pravi, da je to „predlog ki ga mora drugi obvezno sprejeti“. Po mojem so si zastopniške organizacije tu delom  dale avtogol. Dobro se spominjam seje NSKS, na katero so bili vabljeni tudi zastopniki SKS in ZSO. Kanon tedaj je bil, da naj itržimo čim več dodatnih ugodnosti “saj nas potem nihče ne bo več poslušal”. Ugodnosti za katere sem slišal naj bi bil denar za glasbeno šolo, dodatne podpore za vrtce in dvorano Mohorjeve. Zgleda da nihče ni upošteval, da te dodatne ugodnosti in seveda tudi vse druge predvsem finančne povezave zastopniških organizacij do avstrijske oziroma koroške politike, za drugo stran seveda pomenijo neko možnost izsiljevanja in za značaj pogajanj reprezentirajo nek moteči element.

Končno imamo pravi pojem – diktat – pri katerem nič ni jasno razen števila 17,5%. Vsem zastopniškim organizacijam moram šteti v zlo, da so skupno privolili, ker tako lahko samo še izgubijo. Ker na eni strani se velikokrat pojavi kaj, na drugi pa mamo teh 17,5, ki so si jih verjetno namislili pri kockanju.

Kje je torej seznam krajev ki dobijo tablo?
Kje je jasno definiran predlog novega ustavnega zakona?
Kje so definirane vrstice ki se bodo črtale iz ustavnega prava?
Kje je točna lista finančnih ugodnosti?
Kaj če ta ali on župan noče postavit table?
Kaj…? Kaj…? Kaj…?

Prej so bile morda ugodnosti sredstvo za izseljevanje, zdaj pa se lahko takoimenovani kompromis sam uporablja kot sredstvo za pritisk na manjšino – na koncu bo krivda spet na strani manjšine, ko ne bo prišlo do rešitve.

Da ne smemo sprejeti tega gnilega kompromisa, ali kot mi ga je slovar bolje definiral, ta diktat, naj bi bil cilj nas vseh – tudi če smo včasih utrujeni ob neskončnem boju za pravice, ki so nam zagotovljene s strani ustave republike Avstrije.

Ne sme biti, da bo par starejših oseb, ki morda sami ne vejo več zakaj so v teh funkcijah, ki so zgubili svoj pogon in morda samo še čakajo na penzijo in pri pogajanjih sanjajo o zelenem vrtu pred domačo vilo, za zmeraj zacementiralo neko ključno vprašanje manjšine. Stvar bi seveda drugače zgledala, če bi povprečna starost v odborih bila pri 25 – potem bi seveda lahko argumentirali, da tudi mladi, ki bodo najdlje živeli z dobro ali slabo rešitvijo, rešitev nosijo. Verjetnejša je povprečna starost nad 50 in dobro se vidi, da so gospodje deloma že resignirali oz. že planirajo carport ob vili.

Dober primer je zastopnik neke osredne organizacije, ki je na TV Slovenija 1 jasno rekel, da bi si seveda želel 10 ali 15 procentov – vseeno mu je pa kompromis bolj važen “tako da bodo korošci ponosni na te table, ki jih potem dobijo”.  Kompromis, ki niti ni kompromis, je torej bolj važen in korošci, ki pri 10%-meji niso zadovoljni, bodo potem pri 17,5%-meji zadovoljni in ponosni na table, ki jih potem dobijo? Predsednik druge organizacije, ki je tudi podpisal skupni predlog za politični in pravni kompromis pri 10%, torej 273 tabel, mi je v pogovoru rekel, da med 17,5 in 15 procenti leži itak samo 7 tabel – torej verjetno nikoli ni verjel v skupni predlog in se tudi ni boril za njega.

Torej ne pustimo si rešitve diktirati, ostanimo si zvesti in čakajmo na pravi kompromis oz. gremo naprej pot preko ustavnega sodišča – ker edini spremenljivi kompromis je kompromis pri 10%. Posebno nagovarjam sledeče osebe, ki nosijo odločitev (seveda samo, če bodo gremiji organizacij demokratično odločali):

Apovnik Pavel, Berchtold Martina, Blatnik Ana, Blažej Milan, Boročnik Mirko, Boštjančič Albert, Brumnik Avgust, Brumnik Richard, Buch Pavel, Čik Alojz, Domej Maks, Domej Štefan, Domej Teodor, Dragaschnig Ernst, Druml Ludvik, Einspieler Andrej, Einspieler Hanzi, Filipič Hanzi, Furjan Tanja, Gregorič Danijel, Gregorič Stanko, Gregorič Štefan, Grilc Matevž, Grilc Rihard, Grilc Roland, Habernik Damijan, Habernik Joza, Hajnžič Lado, Haschej Jozej, Hren Karl, Inzko Valentin, Jenšac Štefan, Jug Florijan, Kargl  Valentin, Kattnig Franc, Kattnig Franc, Katz Danilo, Katz Lenart, Kelih Milka, Kert – Wakounig Sonja, Kert Mirko, Knapp-Roblek Veronika, Kokot Milka, Koletnik Krista, Korpitsch Peter, Kramer Stefan, Krištof Peter, Krivograd Adolf, Krop Pepej, Krušic Franci, Kuchar Peter, Kuchling Zalka, Kulmesch Herbert, Kulmesch Janko, Kušej Vinko, Lampichler Andrej, Lesjak Joahim, Logar Jokej, Malle Janko, Marko Rado, Messner Mirko, Mikl Hanzi, Milan Blažej, Močnik Albert, Ogris Hanzi, Ogris-Martič Filip, Olip Anton, Olip Nanti, Opetnik Marija, Oraže Marko, Oraže Mirko, Pandel Martin, Partl Gabriela, Partl Tomi, Picej Franc, Pipp Marjan, Polzer Miro, Polzer Stanko, Popotnig Urban, Pörtsch Damjan, Prušnik Danilo, Račnik Elisabeth, Reichmann Melita, Sadovnik Bernard, Schellander Stefan, Schnabl Borut Sergej, Šikoronja Marija, Sima Marica, Sima Valentin, Smolle Karel, Smrečnik Mirko,

Smrtnik Franc – Jožef, Smrtnik Regina, Sturm Marjan, Trampusch Marko, Vospernik Reginald, Vouk Rudi, Wakounig Andrej, Wakounig Marian, Wastl Martin, Wiegele Franc, Wieser Angela, Wieser Franci, Wieser Peter, Wrolich Erika, Wutti Daniel, Wutti Franc, Zablatnik Pavel, Zeichen Alina, Zenz-Stern Janja, Zwitter Dejan