Polhograjsko hribovje je nedvomno osrednje slovensko hribovje, saj meji na vzhodu na mestno občino Ljubljana, na jugu na ljubljansko Barje, na severu na Škofjo Loko in na zahodu na hribe za Cankarjevo Vrhniko. Na glavnih vrhovih obiskovalcev nikdar ne manjka. Vrtoglavih višin sicer nikjer ni, zato pa se marskikje odpre presenetljivo strm prepad, na obzorju pa bogat razgled.

Pri Planinski zvezi Slovenije je izšel svež vodnik po Polhograjskem hribovju. Njegov avtor je dolgoletni urednik Planiske založbe Božidar Lavrič, ki je vodnik zasnoval nekoliko drugače od običajnih vodnikov PZS – za osnovo opisov poti namreč ni vzel posameznih vrhov ali planinskih postojank, temveč izhodiščne kraje.

Teh je pet po vrsti – Polhov Gradec, Horjul, Medvode, Škofja Loka in Ljubljana. Opisi poti sami ostajajo zvesti uveljavljenim vzorcem – njihov namen je izletnika ali pohodnika čim bolj zanesljivo pripeljati do želenega cilja. Tudi v tem vodniku, ki je po obsegu seveda krajši od vodnikov po večjih gorstvih kot so Karavanke ali Julijci, bralke in bralci ne bodo pogrešali poglavij o tematikah, ki z načrtovanjem samega izleta niso neposredno povezane, a razumevanje narave in uživanje v njej še dodatno popestrijo.

Botaničarka Nada Praprotnik je izčrpno opisala rastlinstvo, po katerem Polhograjci še posebej slovijo – leta 1838 se je v Polhovem Gradcu na poti v Črno goro posebej ustavil saški kralj Friderik Avgust, ljubitelj rož, da bi si ogledal botanično specialiteto z imenom Blagajev volčin. Geograf Matej Gabrovec pa je nazorno predstavil geografske, geološke in naselitvene značilnosti.

V tem poglavju je zajel tudi bistvo velike priljubljenosti Polhograjskega hribovja, ko piše, da »najvišji vrhovi slovenskega predalpskega hribovja segajo nekje do višine 1600 m. Polhograjsko hribovje je glede tega podpovrečno, saj le Pasja raven in Tošč neznatno presegata 1000 m. Za gorništvo pa Polhograjsko hribovje kljub vsemu ni nič manj zanimivo, kajti zaradi velikih strmin in razgibanosti površja imajo nekatere poti že nekaj visokogorskega pridiha.«

Polhograjsko hribovje – Planinski vodnik, Božidar Lavrič, 144 strani, Planinska zveza Slovenije