O prednostih in slabostih prvoaprilskega kompromisa v zadevi dvojezičnih napisov je bilo že dosti povedanega. Izkoristimo tale pravni kotiček za nekatere manj znane detajle, pri čemer je dostikrat šele detajl tisto, kar postavlja zadevo v pravo luč.

Imamo novo razsodbo ustavnega sodišča o dvojezični topografiji. V skupno 14-ih postopkih je šlo za 12 različnih krajev, za vseh 12 krajev je ustavno sodišče odločilo, da morajo dobiti dvojezične napise. Da ne boste rekli, nič novega, že 10 let vedno spet ista igra, Vas smem opozoriti na nekatere točke, ki so dejansko nove. Komentar Rudija Vouka.

Zadnje tedne je v zvezi s pogajanji o dvojezičnih napisih precej govora tudi o uradnem jeziku. Zato dovolite v zvezi s tem par citatov. Komentar Rudija Vouka.

V Kleine Zeitung smo lahko brali zahtevo šefa največje koroške stranke, gospoda Uweta Scheucha, da je treba najprej zapreti Krško, šele potem se lahko postavijo dvojezične table.

V Nemčiji je minuli teden odstopil obrambni minister Guttenberg. Odstopiti je moral, ker se je izkazalo, da je prepisal ali pa pustil napisati, bolj verjetno je slednje, svojo disertacijo in s tem neupravičeno nosil akademski naslov doktor. Zadeva nima nobenega opravka s politiko, ni predmet kakega kazenskega postopka, ampak po nemških merilih je zadostovalo za odstop.

Včasih čas samo kaplja, nič se ne dogaja, zgleda, kot da bi stal. Potem pa se na vsem lepem udere, postaja zgoščen, kot da bi se vse dogajalo naenkrat. Nekaj takega trenutno doživljamo pri diskusiji o dvojezični topografiji.

Zamisel je bila dobra, praksa pa kaže, kako države članice znajo sabotirati tudi dobre evropske ideje. V zadnjih mesecih sem doživel sledeče primere iz prakse.

Poslanec zelenih, dr. Zinggl, je dne 10.12.2010 stavil zveznemu kanclerju Faymannu vprašanje v zvezi z dvojezičnimi tablami. Tretjega februarja 2011 je zvezni kancler odgovoril, gre za parlamentarno vprašanje št. 7102/j, če si ga kdo hoče ogledati na spletni strani parlamenta.

Medtem, ko berete ta prispevek, poteka prva runda pogajanj med predstavniki zveze, dežele in koroških Slovencev o morebitni rešitvi vprašanja dvojezičnih topografskih napisov na Koroškem. Jasno torej, da še ničesar ni možno pokomentirati.

Celotna ÖVP očitno meni, da bi ta papir dejansko lahko bil izhodišče za rešitev spora okoli dvojezičnih tabel. Zato je prav, da si ga še enkrat pokličemo v spomin, da bomo vedelim o čem je govora. Več v komentarju Rudija Vouka.

Avstrijsko ustavno sodišče že četrtič preverja zakonitost krajevnih tabel v Pliberku. Haider in Dörfler sta dala obesiti male dodatne tablice s slovenskim napisom “Pliberk”, ki jih je ustavno sodišče prav tako razveljavilo. Več v komentarju Rudija Vouka.

Kmalu bo minilo leto dni, odkar uraduje nova avstrijska zvezna vlada. V vladnem programu so zapisali tudi, da je treba reformirati zakon o narodnih skupinah.