Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Trg Dobrla vas sodi med najstarejša naselja, saj je prvič omenjena že leta 1106, in sicer pod imenom »Dobrendorf«. V srcu Podjune je že od nekdaj tudi kulturno in versko središče z velikim samostanom. Danes je to pomembno gospodarsko središče, saj je tam nekaj večjih podjetij, ki nudijo prebivalcem iz okolice delovno mesto. Največje je veletrgovina Rutar, ki je nastala iz manjše pred drugo svetovno vojno. Njeni lastniki izhajajo iz slovenske narodne skupnosti in dvojezičnost na delovnem mestu ni povsod samoumevnost, tu seveda je. Podjetje se je medtem silno razširilo in ima podružnice v Beljaku in Šentvidu na Koroškem ter v Ljubljani in Mariboru v Sloveniji. Drugo veliko podjetje pa je prav tako slovensko prevozniško podjetje Sienčnik, ki se ukvarja s transportom blaga, poleg tega pa ima tudi zelo uspešno turistično agencijo.

Samostanska cerkev

Kraju daje njegovo podobo samostan, ki ga je ustanovil nek grof Chazelin s svojo soprogo Kunigundo; oba sta upodobljena na veliki sliki v samostanski cerkvi. V samostanu so živeli najprej avguštinci in marsikomu, ki pozna Prežihovega Voranca, je znan iz njegove novele Samorastniki; tamo so namreč Hudabivški Meti žgali roke.
Res je bil samostan pristojen tudi za kraje, ki so danes na slovenskem delu Koroške. Še je ohranjen del zidu, ki so ga zgradili v obrambo proti Turkom in ogrskemu kralju Matiji Korvinu; kljub temu je samostan leta 1483 pogorel in s prezidavo so ga tudi povečali. V začetku 17. stoletja so se v samostanu naselili jezuiti, dvesto let za njimi pa benediktinci; ker je v lasti benediktincev iz Št. Pavla v Labotski dolini, ga dajejo danes občini v najem in tam je poleg občinskega urada tudi kulturni center, knjižnica in otroški vrtec za nemško govoreče.

Pripadniki slovenske narodne skupnosti so morali – podobno kot v Borovljah – ustanoviti svoj lastni vrtec, kajti občinski možje nimajo kaj dosti posluha za dvojezičnost. Posebej priljubljene so postale poletne igre na velikem dvorišču sredi štirih stavbenih traktov.

Zanimiva je tudi cerkev Marijinega vnebovzetja ob samostanu, kjer so maše tako v nemščini kot tudi v slovenščini. V njej je še romanska kripta, cerkev so seveda v raznih dobah spreminjali, jo gotizirali, oprema pa je vsa v stilu baroka. Zanimiva je grobnica plemiča Ungnada, v kateri je eden od obeh dvignjenih grobov na Koroškem. Ungnadi so v 16. stoletju podpirali Primoža Trubarja in Jurija Dalmatina in zbirali denar za tisk slovenskih protestantskih knjig.

Pogled na Dobrlo vas

Ob glavni cesti skozi Dobrlo vas stoji nedaleč od samostana slovenski kulturni dom, v njegovem pritličju pa je slovenski denarni zavod Posojilnica-Bank. Na dvorišču doma stoji spomenik Janezu Šumahu, ki je ustanovil posojilnico pred več kot 100 leti. Kulturni dom im zelo privlačno dvorano s pritiklinami in tam je tudi središče kulturnega delovanja Slovenskega prosvetnega društva Srce; mnogo otrok se tam uči poleg nastopanja na odru tudi glasbo v Slovenski glasbeni šoli. V slovenskih rokah je tudi velika trgovina Zadruga-Market ob robu kraja.

Za počitnikarje je posebej priljubljena okolica, saj sta v bližini Klopinjsko jezero in Goseljsko jezero. Posebno v 60-ih in 70-ih letih se je večina okoliških kmetov ukvarjala tudi s turizmom; danes je ta oblika ponudbe sicer nazadovala, a še vedno prihaja precej Nizozemcev, Nemcev ter Dunajčanov na oddih v kmečko okolje. Poleti in pozimi pa nudi družina Rutar tudi hotel, počitniška stanovanja ter znano kopališče Lido, kjer je tudi možnost breztekstilnega kopanja. Neka koroška revija je to podjetje uvrstila celo med najbolj uspešne na Koroškem. Ni treba posebej omenjati, da je obilica možnosti kratkih ali daljših izletov v okolico.