Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Poleg tega, da je Globasnica občina ob vznožju Karavank, v kateri živi po odstotkih poleg Sel največ slovensko govorečih, je kraj prava zakladnica za arheologe in zgodovinarje. Vas je nastala najverjetneje zaradi številnih romarjev na bližnjo Sveto Hemo, kjer je že v antiki bilo svetišče. Zato ni čudno, da ima občina svoj lasten muzej, v katerem je obilica eksponatov od pradavnine do antike ne le iz Globasnice, temveč tudi s Kamna, iz Žitare vasi, Kokja, Pliberka in drugod.

Pogled na Globasnico

Arheologi že dolgo raziskujejo teren na zahodni strani vasi in skoraj ne mine leto, da bi ne odkrili nove senzacije, kot na primer skelete vzhodnih Gotov z deformiranimi lobanjami. Centralna kurjava, ostanki železa in brona, kovanci, keltske in rimske nagrobne plošče in nagrobniki, veliko zidovja pa bo treba še odkriti. Trije stebri, ostanki nekdanjega svetišča, pa so znak občine in stojijo pred poštnim uradom. Muzej je odprt med 15. majem in 15. oktobrom.

Dovolj zgodovine – danes je Globasnica privlačen kraj z nekaj dobrimi gostišči in dobro infrastrukturo. Posebna atrakcija je majhen grad s stolpiči, ki si ga je zgradil mizar Hanzi Elbe v neštetih urah in posebej poleti skoraj ne mine dan, da bi se tam ne ustavil avtobus s turisti. V notranjosti je seveda vse, kar se za grad spodobi, kupola, viteški oklepi. Veliko denarja so mu že ponujali, da bi ga prodal, a vložen trud in ljubezen sta neprecenljiva. Večjo dvorano premore nekdanja gostilna pri Šoštarju, možnost prireditev je tudi v gostilni pri Šteklnu, drugače pa je kraj za kulturne prireditve ponavadi v dvojezični ljudski šoli, pa tudi v župnišču.

Vaška cerkev Marijinega vnebovzetja

V bližini ponuja grof Orsini-Rosenberg prenočišča oz. dopust v gradu Feuersberg, vendar je ta stavba le nekdanja pritiklina, stari grad je le še razvalina. Vaška cerkev Marijinega vnebovzetja je bila prvič omenjena sredi 13. stoletja, njeno jedro in pa stolp sta romanska, prav tako lepa kostnica z apsido in okroglim tlorisom ob cerkvi. Cerkev so takoj po 2. svetovni vojni precej povečali, v njeni notranjosti pa so stenske slike iz 13. stoletja in zelo lep baročni oltar. V župnišču hranijo še dragocen gotski krilni oltar. Zanimiva je tudi nekdanja pokopališka luč, tabernakelj iz začetka 16. stoletja.

Nedaleč od Elbejevega gradu stoji spomenik ljudskemu pevcu, Globašanu Francu Ledru-Lesičjaku (1832 –1906), ki še danes živi v spominu vaščanov kot hudomušen in nekoliko boemski kmet. Tu je doma tudi odlična avstrijska smučarka Sabine Egger.