Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Z Djekš se cesta odcepi proti severovzhodu do vasi Kneža, kjer je prav tako ohranjena še poznogotska taborska cerkev z obrambnim obzidjem z začetka 16. stoletja, okoli katerega poteka na notranji strani dobro ohranjen hodnik. Poleg baročne opreme je v tej cerkvi sv. Marije Magdalene še njen dragocen kipec iz leta 1515.

Pogled na Knežo

V koroških cerkvah so pred veliko nočjo pogosto uprizarjali Kristusovo smrt oz. so postavili Kristusov grob. Tak grob iz leta 1861 z baročno poslikanimi kulisami in s slovenskim napisom »Skoz njegove rane smo ozdrauleni« so z Djekš prenesli v muzej v Velikovcu, vendar je bil prvotno v cerkvi na Kneži.

Legenda pripoveduje, da naj bi cerkev dala zgraditi slepa grofica v zahvalo za ozdravitev. Spet druga varianta pa pove, da naj bi bila tam izgubila svojo poročno tančico in da je dala zgraditi cerkev na mestu, kjer so jo ponovno našli. Ista zgodba je znana iz Klosterneuburga, kjer so Babenberžani zgradili samostan. Gre verjetno za Babenberžanko grofico Agnes, ki je v 13. stoletju bila poročena z vovbrškim grofom Ulrikom. Z Djekš so farani nekoč na dan sv. Marka, to je 25. aprila, romali v cerkev na Knežo tam in molili za kruh. Farani s Kneže pa so vsako leto romali na Djekše 4. maja, na dan sv. Florjana. Žegnanje je na Kneži na dan Marije Magdalene 22. julija, bil pa je običaj, da so tega dne darovali za cerkev jajca in mast. 15. avgusta, na dan Marijinega vnebovzetja, so se Knežani odpravili na romanje na Višarje.

Kneža leži na 1160 metrih nadmorske višine in je precej razseljena. Središče vasi označujejo cerkev, gostilna in arhitektonsko silno zanimiva stara šola, ob cerkvi pa stoji lepo kužno znamenje iz 17. stoletja. Še do polovice 20. stoletja je bilo tu videti še veliko starih kmečkih hiš, danes so le še redkost.