Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Mesto Pliberk v neposredni bližini slovenske meje, na vzhodnem robu Podjune, je že vsaj tisočletje gospodarsko središče regije. Tudi meja po letu 1920 ni povsem preprečila povezav med prebivalstvom, saj se tu izteka veriga Karavank in prehodi niso težavni. Kraj je prvič omenjen že okoli leta 1000 mestne pravice ima iz druge polovice 14. stoletja. Nekoč je bil tesno povezan z Mežiško dolino in nekdanji lastniki rudnikov so večinoma stanovali v Pliberku.

Mesto dominira grad z renesančno podobo nad glavnim trgom, ki je menjal v zgodovini precej lastnikov, 400 let pa je že v lasti grofa Thurna-Valsassine, ki je pomemben podjetnik in delodajalec v regiji, ki ni ravno »žegnana« z delovnimi mesti. Mesto ima še srednjeveško jedro s tipičnimi neravnimi ulicami in podolgovatim, triogelnim trgom, sredi trga pa je lep vodnjak z bikom sv. Luke, delo svetovno znane domačinke Kiki Kogelnik. Vodnjak simbolizira pravico do sejma (frajunga), ki ga imajo vsako leto jeseni že nad 600 let in ki mu domačini ljubeznivo rečejo »Jormak«, vselej pa privabi okoli 100.000 obiskovalcev. Danes je gospodarsko napomembnejša v občini tovarna filtrov »Knecht«, pivovarno v bližnjem Pri Štihu (Sörg) pa so pred leti kljub velikim protestom zaprli. Župnijska cerkev sv. Petra in Pavla je zgrajena v gotskem stilu, iz istega časa je tudi farovž, ki pa je seveda popolnoma renoviran. Maše so nemške in slovenske.

Pogled na občino Pliberk

Veliko prebivalcev je vozačev, bodisi da se vozijo na delo predvsem v Velikovec ali Celovec, bodisi da hodijo tja v srednjo šolo. Ker je v mestu in okolici relativno precej slovensko govorečega prebivalstva, vzdržuje občina dvojezično ljudsko šolo ter dvojezični otroški vrtec, v občinskem svetu pa sedijo tudi zastopniki slovenske Enotne liste. Nekaj trgovin in gostišč trdno upa na zboljšanje položaja, ko bo meja s sosedo odstranjena. Na Glavnem trgu je znana galerija del nemškega slikarja Wernerja Berga, ki se je naselil med koroškimi Slovenci in jih neštetokrat upodobil. Druga dva znana Pliberčana sta slikar Franz Brandl in svetovno znani koreograf Johann Kressnik. Na trgu je tudi znana gostilna Breznik z možnostjo prenočevanja.

Kulturni dom

Koroški Slovenci pa so v Pliberku posebej ponosni na novi Kulturni dom, ki so ga zgradili s sredstvi iz Avstrije in Slovenije; v njem je poleg velike prireditvene tudi športna dvorana ter gostišče, stavba pa stoji med Zadrugo-Pliberk in slovensko Posojilnico-Bank. Še pred nekaj leti ni bilo v mestu ali okolici večjega prostora za kulturno dejavnost Slovencev, saj so bili v »nemškem« kulturnem domu Grenzlandheim nezaželeni. Svoj glavni sedež ima v domu tudi Slovensko prosvetno društvo »Edinost«, ki je med najmarljivejšimi na kulturnem področju. Tu je še živ običaj, da samskim privlečejo o pustu »ploh«, kos debla, češ naj se čimprej poroči. Ta običaj so nekoč poznali po vsem slovenskem prostoru. Za obiskovalca je zanimivo izredno lepo mestno kopališče iz časa med obema vojnama, ne manjka pa priložnosti za sprehode in pozimi za smučanje na bližnji Peci.

Glavni trg v Pliberku

Že pred leti rojena ideja o čezmejnem turizmu na Peci še ni prav zaživela. Lepa izletniška točka je Komelj na vzhodu, kamor vsako poletje Zveza koroških partizanov s področnim odsekom organizira pohod v spomin na boje in žrtve med drugo svetovno vojno. Dvojezično ljudsko šolo na Komlju so ukinili in otroci se morajo voziti v mesto.

Po koncu druge svetovne vojne je bilo tu na tisoče beguncev, ki so bežali iz tedanje Jugoslavije. Njihova žalostna usoda, potem ko so jih zavezniki predali jugoslovanskim oblastem, je velika tema splošno slovenske zgodovine. Večino so jih pobili in pometali v masovna grobišča sredi gozdov. Med Pliberkom in mejnim prehodom Holmec imajo nekdanji pripadniki in privrženci hrvaških ustašev vsakoletno srečanje, ki pa je vedno vse prej kot v duhu sprave.