Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Trg Železna Kapla je nastal ob vznožju prelaza čez Jezersko – 1216 m -, koder je potekala železna cesta, in je najjužnejši trg Avstrije. Obmejna občina in kraj, prvič omenjen sredi 11. stoletja, sta stisnjena med grape Karavank in podoba kraja se je prilagodila površini. Ime je nastalo iz prve oznake – villa Kapella – do19. stoletja potem Kapla, nato Železna Kapla in pred nekaj leti Toplice Železna Kapla. Skozi dolino teče reka Bela in po stari pripovedki je poplava večkrat prizadela prebivalce. Odkar pa so začeli spuščati male cerkvice v vodo – vsako leto na predvečer svečnice, ki je 2. februarja, pa da je rečica bolj prijazna. Ta prastar običaj imenujejo Ante pante – otroci izdelajo majhne modele cerkvic iz papirja, vanje dajo svečke in v procesiji nesejo izdelke v vodo. Običaj privablja velike množice radovednežev.

Ante pante

Veliko možnosti za zaposlitev v občini ni, v okolici so pretežno kmetje, ki se ukvarjajo z živinorejo in gozdarstvom. Odkar je morala zapreti tovarna celuloze na Rebrci, je nastal problem odkupa lesa, seveda pa je nekaj sto ljudi ostalo brez dela in mnogo se jih je odselilo s trebuhom za kruhom. Do zaprtja tovarne ekstremno onesnažena Bela si je nepričakovano hitro opomogla in občina vlaga svoje napore v poživitev turizma. Na južni strani kraja je večji hotel z vrelcem tople vode in je največji magnet občine: zdraviliški turizem s knajpanjem in ogljikovim dioksidom. Druga atrakcija so podzemne jame v masivu gore Obir, ki privablja največ obiskovalcev v občino. Prevoz do vhoda organizira turistični urad z avtobusi, vodstvo pa je po želji tudi v slovenščini. Hotel Obir v centru trga je bil v rokah slovenske narodne skupnosti, zdaj ga je prevzel domačin Brunner, ki ima sicer svoj turistični objekt nekoliko na hribu nad krajem. Ekonomsko vedno pomembnejše je združenje kmetov in kmetic Coppla kaša, s katerim skupno ponujajo kmečke pridelke, meso in les, v projektu EU pa so dejavnost razširili tudi na obmejno območje v Sloveniji. Pobudnik so bili člani kooperative Longo mai, ki se je pred desetletji naselila na zapuščeni hribovski kmetiji Stopar in kjer ponujajo tudi sobe za kmečki turizem.

Leta 1473 so Turki razdejali kraj in požgali cerkev. Današnja farna cerkev sv. Mihaela je iz časa po tem vpadu, krepko renovirana pa konec 19. stoletju. Poleg lepega baročnega inventarja naj omenim le steklena okna, delo slovenskega likovnika Valentina Omana. Tudi pokopališče ima svojo cerkev iz 15. stoletja Marija v trnju. Iz Železne Kaple vodijo gorske poti v grape Lepena, Lobnik in Remšenik, slikovita cesta pa skozi sotesko na Obirsko in v Korte ter naprej čez prelaz Šajda v Sele in Borovlje. V Lepeni je bil učitelj tudi Prešernov nagrajenec leta 2004 pisatelj Florijan Lipuš, od tam je doma tudi pesnica in dramaturginja Maja Haderlap. Ob cesti na Jezersko s skale pozdravlja velika slika sv. Krištofa, zavetnika popotnikov.

Pogled na Železno kaplo

Občina je dvojezična, prav tako ljudska šola in bogoslužje. Slovensko prosvetno društvo Zarja ima svoje prireditve povečini v farni dvorani ob cerkvi, v njem pa deluje mešani pevski zbor, igralska skupina, recitatorji, športna sekcija in seveda občasne iniciative. Pevski zbor je povezan še z dvema zboroma v Sloveniji in z enim v Italiji in vsako leto so ti zbori pri enem v gosteh, kjer imajo skupni koncert – torej v Železni Kapli vsaka štiri leta.

V okolici Železne Kaple je bilo med drugo svetovno vojno organizirano partizansko odporniško gibanje in v Podpeci nad Lepeno je Zveza koroških partizanov uredila muzej odporništva v hiši, ki so jo nacisti požgali tik pred koncem vojne in zagrešili hud zločin nad civilnim prebivalstvom – pobili so enajst članov Sadovnikove družine, p. d. pri Peršmanu. V Železni Kapli je bila ustanovljena tudi Antifašistična fronta žena, danes Zveza slovenskih žena.