Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Mestna občina Borovlje leži na južnem bregu Drave, stisnjena pod Karavanke, del njenega ozemlja pa sega celo globoko v gore. Prvič so Borovlje omenjene sredi 13. stoletja, ime pa prihaja od borovih dreves. Leta 1910 so postale tržna občina, leta 1930 pa so dobile mestne pravice. Spada med manjše občine in ima približno 8500 prebivalcev.

Središče mesta

Znane so postale predvsem zaradi puškarske obrti, saj so se tu sredi 16. stoletja naselili puškarji in mesto je cvetelo. Marija Terezija je celo opremljala vojsko z boroveljskim orožjem. Od te obrti je živel dobršen del prebivalstva, vendar je še posebej po drugi svetovni vojni začela obrt nazadovati. Sredi 19. stoletju je bilo v Borovljah nad 300 puškarskih mojstrov, danes jih je manj kot deset. Ostalo je le še izdelovanje lovskega orožja. Odlične puške, vsaka posebej unikat in ročno delo, zahtevajo svojo ceno. Konkurenca je huda in tako so se puškarji, združeni v zadrugi, na začetku leta 2004 odločili, da bodo svojo ponudbo postavili na drugačne temelje. Počasi, a gotovo umira ena najstarejših obrti na Koroškem.

Kljub živahni obrti pa Borovlje skozi preteklost niso bile tako pomembne kot npr. Bajtiše, kjer so pridelovali železo, ali pa Kožentavra, skozi katero je vodila in še vodi cesta čez Ljubeljski prelaz. Nekaj desetletij je bila v Borovljah tudi žičarna, ki so jo zaprli v 80-ih letih prejšnjega stoletja.

Ni čudno, da so prav tu odprli že konec 19. stoletja puškarsko šolo, ki je prerasla svoj okvir in danes je v Borovljah priznana Srednja šola za tehnične poklice. Občina vzdržuje glavno šolo ter tri ljudske šole, od katerih je ena dvojezična. Občinski otroški vrtec je enojezičen. Ker se je občinski svet izrekel proti dvojezični skupini v vrtcu, so Slovenci ustanovili zasebni dvojezični vrtec in obisk je nadvse razveseljiv. Zaradi kakovostnega učenja dveh jezikov ga je odlikovala tudi Evropska unija.

Večje industrije v Borovljah ni, z izjemo tovarne Haaf v Podljubelju. Zaradi bližine Slovenije se je v Borovljah naselilo lepo število velikih trgovin, ne daleč druga od druge pa so v mestu tudi štiri banke, ena izmed njih je slovenska Posojilnica-Bank. Vrsta manjših gostišč vabi domačine in turiste, prenočišča pa ponuja gostilna Plasch v bližnji Resnici ob Dravi. Cerkev sredi mesta je bila sezidana v drugi polovici 20. stoletja, njen patron pa je sv. Martin. Gradič, ki ga je bil sezidal tovarnar von Silbernagl, je danes namenjen javnosti, saj so ga preuredili pred nekaj leti skupaj z nekdanjimi tovarniškimi upravnimi prostori v razstavne prostore, v njem pa je našel streho tudi puškarski muzej. Obiskovalci mesta radi obiščejo tudi stalno razstavo starih avtomobilov na nekdanjem tovarniškem arealu.

Iz nekdanjih slovenskih kulturnih društev v Podljubelju in v Glinjah je zraslo novo »Slovensko prosvetno društvo Borovlje«, ki je eno izmed redkih s svojim lastnim kulturnim domom »Pri Cingelcu na Trati«. V udarniškem delu so ga člani vsega prenovili in pokazali čut za izročilo, saj je tu edina še ohranjena sokolska dvorana v prostoru, kjer se govori slovensko. V tem boroveljskem društvu deluje mešani pevski zbor ter otroška in odrasla gledališka skupina, seveda pa je dom odprt tudi za gostujoče skupine, razstave, seminarje, občne zbore organizacij in razna praznovanja. V domu je tudi nekaj prenočišč za kolesarje, ki se vozijo tod po Dravski kolesarski poti proti Mariboru in še dlje na Hrvaško. Nemško govoreči prebivalci se združujejo v kulturnem društvu Kulturring.