Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

V Rožu, v šentjakobski občini, leži vas Podgorje, ki so ji Nemci dali precej mučeniško ime Maria Elend (Marijino gorje, poudarek na e), izviralo pa naj bi od tega, ker da so se ljudje tja zatekali k molitvi v časih, ko so kristjane še preganjali. Vas, prvič omenjena sredi 15. stoletja, je spadala pod upravo menihov iz Osoj in v vaški cerkvi je še vedno grb osojskih opatov. Čeprav so Osoje spadale pod salzburško nadškofijo in Podgorje pod oglejski patriarhat, je tamkajšnji samostan kljub temu imel posestva tudi južno od Drave. Taka »meje presegajoča posest« v Rožu ni bila nič nenavadnega.

Cerkev v Podgorjih

Tu je tudi ena najlepših cerkva v Rožu in z njo je povezana legenda o sv. Hemi. Cerkev naj bi nekoč stala na pobočju in že visoko noseča Hema je hotela tja. Utrujena je zaspala ob poti, usmiljeni angelci pa so celo cerkev enostavno prenesli v dolino. Hudiča pa je to tako razjezilo, da je v dolino nametal velike skale, ki še danes ležijo v okolici cerkve. Kakorkoli že, cerkev je sezidana (na starejši osnovi iz romanike) okoli leta 1500, Hema pa je živela v začetku 11. stoletja.

Cerkev je v dolini in številni obiskovalci zahajajo tja občudovat predvsem gotski krilni oltar, v katerem so Marija z detetom, sv. Boštjan in sv. Rok, izdelan pa je bil v rezbarski delavnici v Beljaku okoli leta 1515. Oltar je bil darilo iz Osoj, vendar je v osojski cerkvi baročen oltar, ki pa so ga tja prenesli iz Podgorij. V koru je lepa freska z motivom Marije, verjetno delo najvidnejšega koroškega baročnega slikarja Fromillerja. V bližini Podgorij je trata, ki je naravno zaščitena s projektom EU in kjer obiskovalci lahko opazujejo občutljivo ravnotežje med travniškimi rastlinami, grmičevjem in raznovrstnimi pticami, to je biotop na 69 hektarjih.

Iz Podgorij vodi enourna pešpot k dvema kapelicama, v eni od obeh je zvonček želja – za tiste, ki niso zadovoljni samo s čudovitim razgledom v dolino – in pravijo, da se vse želje izpolnijo.

Pod njima je še ena kapelica iz lesa, zgrajena na izviru bojda zdravilne vode. Takih virov je na Koroškem več, na primer na Sv. Hemi nad Globasnico, voda pa menda dobi pod zemljo energijo, da se njen vrtinec vrti v obratno smer, kot je sicer običajno na severni polobli. Precej »baročen« Kristus stoji ob kamniti posodi, v katero teče voda skozi cev naravnost iz Kristusovih prsi. Še v 18. stoletju ni bilo nič nenavadnega, če je na ta način tekla voda naravnost iz Marijinih prsi, šele sodobni čas je tak vir razglasil za nedostojnega. V Podgorjah je še danes normalen. Vaške prireditve so povečini v dvojezični ljudski šoli, slovenskega prosvetnega društva pa ni in slovensko govoreči prebivalci obiskujejo prireditve v bližnjem Št. Jakobu.