Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Podrožca v občini Št. Jjakob v Rožu, kraj globoko v Karavankah, se je začela razvijati šele z gradnjo železnice iz Beljaka na Jesenice, ki je trajala od leta 1901 do 1906. Tako je bila sklenjena proga od St. Valentina pri Linzu in Amstettna v Nižji Avstriji do Ljubljane, imenovala pa se je »Proga prestolonaslednika Rudolfa / Kronprinz-Rudolf-Bahn«. Prva naselbina pa je nastala verjetno okoli leta 1700, ko so tam kopali železovo rudo. Do Podrožce vodi tudi železniška proga iz Celovca skozi Rož. Zaradi razgibanega terena je bila gradnja silno težavna, a zato je proga toliko bolj slikovita zaradi mnogih viaduktov oziroma mostov.

Del znamenite proge

Za gradnjo predora skozi Karavanke je bilo potrebnih okoli 3000 delavcev, »barab«, kakor so jih imenovali. To so bili ljudje iz vseh krajev nekdanje monarhije, med njimi seveda veliko Slovencev in Furlanov, bilo pa je tudi precej muslimanov, židov in pravoslavnih. Treba je bilo postaviti vsaj barake, kasneje zidane hiše, poskrbeti je bilo treba za infrastrukturo v prehrani in bogoslužju. V okolici so z velikim nezaupanjem gledali na to skorajda izključno moško delovno silo, ljudje so se bali »kvarnega vpliva«, razvrata, pretepov, kraje in tudi nalezljivih bolezni. Res je v delavskem naselju zaradi nemogočih higienskih razmer izbruhnil tifus in nekaj časa so morali delavci živeti v karanteni.

Ker je v petih letih precej delavcev umrlo bodisi zaradi bolezni, bodisi ob nesrečah pri delu, so uredili v bližini gradbišča posebno pokopališče, ki pa je danes popolnoma zanemarjeno in so vidne le še razvaline nekdanje pokopališke kapelice. Nekdaj izredno pomemben prehod skozi gorovje je precej izgubil na pomenu, glavni železniški promet poteka po Kanalski dolini. Domačini so deloma s prezirom, deloma s strahom gledali na tujce in štirivrstičnica iz tistih časov ponazarja posmeh do delavca, ki si je privoščil nekaj gosposkega — sprehod po mestni promenadi: »Baraba Cipoli / je šel v Tivoli / tam pil je švarckafe / in jedel kifeljčke.«

Cerkev v Podrožci so zgradili šele leta 1931, ko se je tam za stalno naselilo nekaj sto ljudi, zaposlenih pri železnici ali v gozdarstvu. Še danes ima kraj podobo starega industrijskega centra, vendar je nekdaj najsodobnejši odsek proge, predor skozi Karavanke, po 1. svetovni vojni izgubil precejšen del svojega pomena.

Potniki poznajo ime Podrožca danes bolj po cestnem predoru, ki so ga odprli leta 1991 in je dolg 7864 m, državna meja med Avstrijo in Slovenijo pa poteka na sredini predora. S 1. majem 2004, torej z vstopom Slovenije v EU, je carinska postaja izgubila svoj pomen. Severovzhodno od Podrožce so razvaline gradu nekdanjih gospodarjev Roža, plemiške družine Rasov, ki so izumrli v 15. stoletju in po katerih je poimenovana tudi vsa dolina. Grad je bil omenjen v 12. stoletju, v 14. pa je bil že zapuščen.