Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Na 950 m nadmorske višine leži pod goro Košuta, nedaleč od meje s Slovenijo, vas Sele. Središče vasi zaznamujeta kar dve cerkvi, stara in nova, občinsko poslopje, nova šola ter vaška gostilna pri Malleju; slednja nudi tudi nekaj prenočišč. Hiše so raztresene po tej gorski dolini in po pobočjih. Lepo asfaltirana cesta vodi do vsake kmetije. Še pred tridesetimi leti pa je bilo pozimi, če je zapadel sneg, precej težko priti v dolino. Nekaj kilometrov skozi dolino pa se lahko ustavimo tudi v gostišču pri Trklnu.

Sele

Občina je dvojezična, malodane vsi občani govorijo slovensko in tu deluje tudi kulturno društvo Planina z mešanim pevskim zborom in izredno aktivno igralsko skupino, ki jo že nad dve destletji vodi Horjulčan Franci Končan. Pevski zbor pa je posebej v zadnjih letih precej dvignil svojo pevsko raven in uspešno sodeluje na tekmovanjih, kar je zasluga marljivega in nadarjenega pevovodje mag. Romana Verdela. Kultura je našla zatočišče v farnem domu, ki se ponaša z veliko dvorano.

Cerkev sv. Urha

Prvič so bile Sele omenjene v 13. stoletju, nedvomno pa so se ljudje naselili tu veliko prej, najbrž že v 10. stoletju. Današnja stara cerkev sv. Urha je bila zgrajena v 15. stoletju, seveda pa so jo kasneje nekajkrat prezidali. Selani so leta 1960 sezidali novo, sodobno cerkev, načrtoval pa jo je eden izmed najbolj znanih koroških arhitektov Janez Oswald. Na pokopališču je tudi nagrobnik za domačine, ki so jih med 2. svetovno vojno nacisti obglavili po zloglasnem procesu na Dunaju. Pri marsikaterem kmetu so partizani našli gostoljubno streho in hrano.
V preteklosti so se ljudje preživljali s kmetijstvom, živinorejo, s prodajo lesa, pa tudi s kuhanjem oglja, ki so ga na niže ležečih Bajtišah potrebovali za taljenje železove rude. Ker je gorskih potokov dovolj, je imelo mnogo kmetov svoj lasten mlin in v Hajnževem grabnu, ob lepem poletnem sprehodu, se zdi, ko da je čas obstal.

Danes se mnogo prebivalcev vozi na delo v Borovlje ali Celovec, večina mladine pa se po končani ljudski šoli izobražujejo v glavni šoli v Borovljah, na Slovenski gimnaziji ali na Trgovski akademiji v Celovcu. Ker je glavna gospodarska dejavnost v občini kmetijstvo in živinoreja, so v Selah še posebej ponosni na najsodobnejšo novo klavnico, ki so jo zgradili s pomočjo projekta Evropske unije in od koder tudi prodajajo mesne izdelke. Klavnico je ustanovila Interesna skupnost selskih kmetov. Čez sedlo Šajda pa vodi tudi nekoliko ovinkasta cesta na Obirsko in naprej v Železno Kaplo. V bližini odcepa na Šajdo je nogometno igrišče in prav nogomet je najbolj priljubljen šport v Selah.

Pogled na Košuto

Izletniki in turisti uberejo posebej v poletnih in jesenskih mesecih pot proti gori Košuta, ki nudi vse variante od zmernega planinstva do zahtevnega plezanja. Pod Košuto nudi zatočišče dobro oskrbovana planinska koča.
Če se peljemo naprej skozi Sele po glavni cesti, pridemo do umetnega jezera v bližini Sel-Borovnice, tu pa bodo prišli na svoj račun ribiči. Lahko pa se poleti seveda tudi kopate in se okrepčate v gostilni poleg jezera, sredi neokrnjene narave. V nemščini rečejo kraju Freibach (svoboden potok), kar pomeni, da so prebivalci smeli v teh vodah ribariti po mili volji. To velja omeniti zato, ker je bil lov in ribolov nekoč privilegij gospode in prekršek je bil hudo kaznovan. Med Slovenci se še danes v šali reče, da so Sele »svoja republika«, in v tem je tudi zrno resnice, saj prebivalce povezujejo enaki problemi gorskega kmetovanja, posebej pa še kulturno udejstvovanje in pa seveda farno življenje pod okriljem cerkve.

Okolica: Preden pridemo iz Borovelj v Sele, je desno odcep v Sele-Kot, razdeljen v Spodnjega in Zvrhnjega. Posebej pozimi vaščani cenijo svojo ljudsko šolo, ki je po številu učencev med najmanjšimi na Koroškem. Doslej so se uspešno upirali načrtom, da bi jo ukinili; zaprtje bi pomenilo, da bi se morali malčki voziti v Borovlje, poleg tega pa bi vzeli zaselku center, kjer se odvijajo tudi dejavnosti za odrasle.