Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

Središče Zgornjega Roža je Št. Jakob, njegova prva omemba pa je iz leta 1136. Pokrajina je precej neenakomerna, na zahodni strani vasi, pri bližnjem Št. Petru, se cesta odcepi v smer proti Rožeku na desno in naravnost v smeri Baškega jezera oz. Loč. Prebivalci so zaposleni v kmetijstvu, nekaj v obrti, zaposlitev nudi tudi nekaj trgovin, do pred kratkim je poslovala tam tudi trgovina slovenske Zadruge, ki so jo predali v druge roke. Mnogo se jih pa vozi na delo v večji središči Beljak in Celovec.

Posojilnica bank

Iz zgodovine je ostal posebno boleč spomin na turške vpade v 2. polovici 15. stoletja. Okoli 300 prebivalcev se je zabarikadiralo v cerkvi, Turki so jim obljubili, da jih pustijo pri življenju, če se predajo. Ljudje so jim verjeli in prišli ven. Napadalci pa so jih en del takoj pobili, drugega pa odgnali v suženjstvo. Iz tistega časa izvira tudi pripovedka o Miklovi Zali iz bližnjih Svaten, ki je postala splošno slovenska last šele konec 19. stoletja, ko jo je zapisal Jakob Sket, kasneje pa jo je več avtorjev dramatiziralo. Tudi Miklovo Zalo so prav na njen poročni dan ugrabili, posrečilo se ji je, da je zbežala iz Turčije in se je čez sedem let vrnila k svojemu Mirku, izdajalci pa so bili kaznovani. Na priimka Mikl in Serajnik naletimo še danes.

Cerkev, ki je večkrat pogorela, zadnjič leta 1972, je zgrajena v gotskem slogu, in je bila nekoč last osojskega samostana, do leta 1784, ko ga je razpustil cesar Jožef II. V cerkvi so dragocene freske slovenskega umetnika Valentina Omana in prav te privabljajo mnogo obiskovalcev. Zanimiv je tudi podatek, da je bilo leta 1520 prvo bogoslužje v smislu Lutrovega nauka, tri leta zatem, ko je Luter nabil na cerkvena vrata v Wittenbergu svoje teze. Protestantizem se je na Koroškem bliskovito razširil, vendar je slovensko prebivalstvo ostalo povečini katoliško.

Farovž

Ob glavni cesti je precej veliko poslopje farovža, ki je bilo nekoč poletna rezidenca osojskih opatov. Zgrajeno je bilo konec 16. stoletja in ima privlačno baročno fasado. Slovensko prosvetno društvo Rož ima povečini v farni dvorani svoje prireditve, v zadnjih letih zbuja pozornost tamkajšnja gledališka skupina, ki jo je režiser in domačin Marjan Štiker privedel do zavidljive ravni. Svoj sedež pa ima v njem tudi dvojezični Regionalni center, ki prireja obilico tečajev, predavanj in drugih prireditev. Druga kulturna dvorana pa je v poslopju občinske hiše nekoliko nad farovžem. Za glavni trg pravijo, da je nekoliko nesrečno urejen, vendar je to stvar okusa. Ob trgu ima svoje prostore tudi slovenska Posojilnica-Bank Št. Jakob, ki je bila ustanovljena že leta 1872.

SPD Rož pa prireja skupaj s Slovenskim planinskim društvom vsako drugo nedeljo v marcu pohod na Arihovo peč in na Bleščečo planino na kateri ima svojo kočo omenjeno planinsko društvo. Pod Arihovo pečjo so v drugi svetovni vojni imeli svoj bunker partizani. Zaradi izdaje so jih odkrili in jih osem pobili, trupla pa pustili ob cesti ležati več dni. Neki domačin je iz lastnega nagiba postavil na mestu zločina lesen križ, na skali nad nekdanjim bunkerjem pa je spominska tabla.