Oglejte si Slovenska Koroška – Slowenisches Kärnten na večjem zemljevidu.

V občini Bistrica, med Svetno vasjo in Psinjo vasjo, je vas Šentjanž in kar ob poti pozdravlja tamkajšnji Kulturni dom, katerega stavbo je leta 1995 kupila in preuredila Slovenska prosvetna zveza iz Celovca in v katerem ima svoj sedež tudi krajevno prosvetno društvo. Stavba je bila nekoč ljudska šola, kasneje so jo ukinili in šolarji se vozijo na Bistrico. Nekaj časa je bila v njej večja tekstilna delavnica, s proizvodnjo pa so v 80-ih letih prenehali.

K&K-center

Kulturni dom, ki deluje kot samostojna ustanova pod okriljem SPZ, izdaja svoj koledar prireditev. V njem je tudi manjša, prijetna gledališka dvorana, prostori v prvem nadstropju so namenjeni predvsem razstavam in predavanjem, prav tako v pritličju, kjer je tudi klubska soba za gledališke in glasbene vaje ter druženje. Kulturni dom je eden najpomembnejših nosilcev kulturnega delovanja ne le v Št. Janžu, temveč v vsej občini. V njem je shranjena tudi zbirka starega kmečkega orodja, katere lastnik je SPZ.

Iz Št. Janža zavije cesta navkreber na šentjanške Rute na pobočju Žingarce, kjer je pozimi priljubljeno smučišče in sankališče. Prav tu so začeli svojo športno kariero nekateri znani koroški smučarji kot npr. Danijel Užnik. Kraj je prvič omenjen leta 1169, ko ga je oglejski patriarh predal samostanu v Vetrinju (ustanovljen leta 1142). Pod Oglej so spadale namreč vse fare južno od Drave, odkar je to mejo začrtal leta 811 Karel Veliki tja do sredine 18. stoletja.

V vasi je zelo živa legenda o »Mariji v ognju«. Ko so Turki v 70-ih letih 15. stoletja privihrali na Koroško, so jih zanimale seveda predvsem cerkve; tam so si obetali srebra in zlata. Napadli so tudi šentjanško cerkev in jo zažgali. Marijin kip pa ni zgorel in Turki, to videč, so se ga lotili s sabljami. Marija je kljubovala, njen kip s sledovi sablje in rdečimi lisami v obrazu pa stoji v stranski kapeli. Od tedaj naj bi naredila kar nekaj čudežev. Največji vaški praznik pa je 8. septembra, ko ta romanski Marijin kip v baročni preobleki snamejo z oltarja in ga v procesiji peljejo skozi kraj.

Cerkev v Št. Janžu

Vetrinjski menihi so dali zgraditi novo cerkev, ki jo je posvetil oglejski pomožni škof in kar opisuje tudi njegov legendarni pisar Santonino. V 18. stoletju so jo povečali, v oltarnem prostoru je leta 1914 poslikal strop Peter Markovič iz Rožeka. Leta 1919 so bili tudi tu predplebiscitni boji, v zunanjih stenah cerkve in v zvoniku so vidne granate, ki so priletele čez dolino iz humperške smeri. Ena od granat je prebila streho in uničila kor, luknje v klopeh pa so ostale kot spomin na ta težak čas. Na zunanji steni je slovenska akademska slikarka Zorka Loiskandl-Weiss, doma iz Št. Janža, naslikala podobo Marije v ognju.

Grad Ebenau

Kraj so po nemško imenovali nekoč Gansdorf – od kod ime, ni znano – in katastrska občina se do danes tako imenuje – kataster je dala narediti že cesarica Marija Terezija, za njo pa natančnejšega Franc Jožef I.
Dober kilometer vzhodno od Št. Janža, v Svetni vasi je na ravnini grad Ebenau, ki ga cenijo predvsem ljubitelji upodabljajoče umetnosti. Zadnja leta je prevzela grad galeristka Judith Walker in galerija je med najboljšimi na Koroškem. Stavbo so v renesančnem stilu zgradili grofje Dietrichstein v 16. stoletju, kasneje je postal poletni gradič vetrinjskih opatov. Grad obdaja lepo urejen park z umetniškimi skulpturami, ograjen z zidom.